Pa je vse šlo v p.m.

Noro! Po enem letu čiste ustvarjalne abstinence - vsaj kar se originalnih komadov tiče, sem včeraj v družbi antibiotikov, svojega še švohnatega grla in glasilk naredila komad, ki govori o odnosu, ki gre v kurac. To je komad za vse nas in za vse tiste.

U P M by Aleksandra Something

Sranje ne pozna meja. Dobesedno.

Napisano v letu 2009, datum neznan:

Kot že marsikateri dan sem tudi danes začela z delom v dopoldanskem času. Prek študenta namreč med drugim delam tudi v trgovini z moškimi oblačili. Ura je bila deset do devetih, ko sem odklenila tisto težko roleto, nakar se mi je za hrbet narisal en stari ata, tak prijazen, brez zob in bluzil z nekim naglasom, da rabi gate oziroma kavbojke. In jaz, prijazna kakor sem, sem mu ene ponudila.

Že takrat sem v zraku zaznala tak kisel smrad. Naj omenim, da je bilo že samo jutro, ko sem vstala nekam kislo. Zdi se mi, da sem vstala z vročino. V glavnem, če nadaljujem z zgodbo… Stari je rekel, da so mu nekam preširoke, zato sem mu prinesla druge, manjše. Ko sem prišla do garderobe sem skoraj bruhala zaradi smradu, ki je zdaj preplavljal že dobršen del trgovine. Neozirajoč se na smrad sem mu vseeno dala manjše hlače. Čez nekaj časa je uletel ven in vprašal, če imam še manjše. Takrat mi je postalo jasno, da je ta človek sumljiv(ring a ding!). Šla sem do garderobe, kjer sem uzrla rjavo gmoto na garderobnem stolu in posrane kavbojke. Šla sem za njim in ga vprašala, če se je posral (logično vprašanje) in stari je preprosto odkorakal iz trgovine s kavbojkami na posranem-sebi, medtem, ko sem jaz samo stala tam in rekla za njim, da bom poklicala policijo. Seveda policije nisem poklicala, ker se mi je to takrat zdelo brutalno smešno obrazloževati komurkoli. Klicala sem na sedež firme svojo mati in ji obrazložila kaj se je zgodilo. Na moje veliko presenečenje se ni smejala, temveč je stvar vzela resno, saj je ona navsezadnje poklicala policijo, kar se je kasneje izkazalo za dokaj koristno dejanje. Medtem ko sem jaz posrane hlače in posran garderobni stol zavijala v polivinil, se je stari v spodnjem nadstropju spuščal v nove podvige in sicer je naročil pijačo, ki je nato ni plačal. Poleg tega je pustil svoje sranje tudi tam kjer je sedel.

Posranca so hitro začopatili policaji, ki so skupaj z njim nekaj trenutkov zatem prišli pred našo trgovino, kjer so moji materi, ki je ta čas že prišla, obrazloževali kakšni so postopki za pisanje zapisnika v takem primeru (v takem primeru!hahaha). Pijanko se je neki usajal, men je pa šlo že pošteno na smeh. Mama je nekaj časa še zahtevala od pijanega atija, naj si sleče hlače, a se ta ni pustil niti njej, niti varnostniku in niti policajema. Izkazalo se je, da je najboljša rešitev, da hlače obdrži na sebi, saj nikomur od nas ni bilo do tega, da bi mu šel hlače lastnoročno dol dajat. Starega sta policaja naposled le odpeljala.

In Konec? Posran, ne.

Dobila sem stalne zobe-check, izgubila sem nedolžnost-check, dobila sem maturitetno spričevalo-check, imela sem svoj koncert-check, preselila sem se-check, star posranec mi je ukradel in posral hlače-check!

Šraufanje

Svoji cimri sem želela "narediti" blog (among other things: Facebook, Twitter itn.), ker pa sem naletela na hladen tuš, sem poiskala svoj stari blog in se odločila, da odprem novega, prek googla, ki je veliko bolj user friendly. S starega bloga se mi je zdelo vredno izvoziti samo eno objavo in sicer tisto, ki sem jo napisala na dan, ko mi je posrana oseba ukradla dvoje hlač.
Dobrodošli. Imeli se bomo lepo.